Potepanje po Kanarskih otokih

V času prvomajskih počitnic smo pevci krenili na popotovanje po Kanarskih otokih. Sicer priljubljeno turistično destinacijo smo obiskali v povsem poslovni kapaciteti. Potovali smo od dvorane do dvorane, vsaka pa je bila nabito polna. Peli smo, kot bi nam šlo za življenje, poslušalci pa so se le stežka naužili naših prelestnih glasov. Komaj smo imeli čas, da bi si ogledali katero izmed številnih lepot in znamenitosti, ki jih ponujajo Kanarski otoki. Pravzaprav – veste kaj? Razen prve povedi, so prav vse popolna laž. V resnici je bila turneja po Kanarskih otokih ena najprijetnejših – uspeli smo združiti prijetno s koristnim in tako celotno izkušnjo lahko opišemo kot popoln preplet čudovitih razgledov in dogodivščin, dobre hrane, družbe, glasbe in še marsičesa.

V času turneje smo si uspeli ogledati največji otok v sklopu Kanarcev – Tenerife, ter manjši otok Gran Canaria. Oba sta ponujala ogromno čudovitih prizorov in znamenitosti. Med drugim smo si na prvem otoku ogledali narodni park pod vulkanom El Teide, ki je glavni krivec za to, da Tenerifi sploh obstajajo. Danes pa območje narodnega parka s svojimi neštetimi barvami ponuja enega najboljših prizorov za fotografiranje. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da smo se tudi zborovci tam kar nekajkrat pofotografirali. Pa ne samo tam … Fotografirali smo se tudi pod znamenitim drevesom zanimive oblike – Dracaena draco, po domače zmajevsko drevo. Poti po otokih so nam na vsakem koraku odpirale nove lepote Kanarskih otokov. Od tržnic, do vrtov, prekrasnih manjših in večjih mestec, peščenih plaž in trgov. Poleg vulkanskega območja El Teide smo si ogledali še en vulkan, katerega imena si nikakor ne morem priklicati v spomin. Pa tudi sicer so spomini nanj precej megleni. Člani zbora, ki so se turneje udeležili, se bodo ob prejšnjem stavku nasmehnili, saj vedo, zakaj je temu tako. Ne, zato ni bila kriva alkoholiziranost, temveč vremenska neprilika. Megla je le redkokdaj prijazna sopotnica.

Da so Kanarski otoki vulkanskega izvora ste najbrž že vedeli. Da je prav zaradi tega večina plaž tamkaj peščena prav tako. Ampak, ali ste vedeli, da Kanarskim otokom pravijo tudi otoki večne pomladi? Kanarski otoki namreč ležijo v subtropskem pasu, kar pomeni, da tam ne poznajo mraza, temveč vroča poletja in mile zime. Poletja pa kljub vsemu niso prevroča, saj ozračje Kanarskih otokov hladijo vode Atlantskega oceana. Večino leta je sonce nad Kanarskimi otoki skoraj v nadglavišču. Ne veste, kaj to pomeni v praksi? Naj vam pojasnim. To pomeni, da le dve uri na toplem, a ne prevročem kanarskem soncu, brez zaščite ustreznega faktorja, lahko povzročita, da se izpostavljena koža na vašem telesu obarva živo rdeče barve. Verjemite mi na besedo, saj govorim iz lastnih izkušenj, ko rečem, da je zaščita pomembna, saj se je ločilna črta med obarvanim delom kože in mojim naravnim tenom opazila še naslednje leto. Še dobro, da so Kanarski otoki dom aloe veri, rastlini z blagodejnim učinkom, ki smo jo pridno uporabljali za mazanje prizadetih delov kože.

V času turneje smo APZ-jevci pripravili dva koncerta. Za oba je poskrbelo sorodstvo našega dirigenta Fernanda. Med drugim smo za poslušalce pripravili tudi nekaj španskih skladb, ki jih tam dobro poznajo. Sicer z nekoliko okorno španščino smo zapeli dve ljudski skladbi Arrorró (Sanabria) in El Sorondongo (Sanabria) ter skladbo Trabajos de la Viña (Sánchez), ki vam jo bomo z največjim veseljem zapeli še kdaj. Slednja opeva delo v vinogradu, zato nam je najbrž besedilo tako blizu. Ne zaradi dela, temveč zaradi tistega končnega izdelka, ki ga delo v vinogradu obrodi. Vino sicer ni teklo v potokih, nekaj pa smo ga vendarle uspeli pokusiti. Pa tudi do sangrie smo se uspeli prebiti. Seveda so nam tam dali tudi jesti. Najpogosteje so nam postregli z značilno kanarsko juho, ki je vsebovala sumljivo količino čičerike. Uspeli smo poskusiti tudi drugi pomembni del kanarske kulinarike, ki jo sestavljata krompir, pripravljen na sto in en način, ter ribe. Za posladek pa najrazličnejše vrste sadja s tržnice ali pa churrosi iz lokalnih slaščičarnic.

Takole lahko turnejo po Kanarskih otokih strnem v par odstavkov. Verjemite mi, da tale sestavek niti približno ne more zajeti vseh dogodivščin, ki so se nam pripetile na potovanju. Kaj šele prijetnih vtisov in spominov, ki jih bomo lahko obujali še ob naslednji veliki obletnici. Ravno to pa je tisto neotipljivo in magično bistvo udejstvovanja v zboru. Pevci smo nerazdružljivo povezani preko trdnih vezi, ki jih kot lepilo skupaj držijo skupna doživetja. Spominov nam ne more odvzeti nihče, prav tako jih nova doživetja ne morejo pokvariti. Čez petdeset let se bomo ob misli na naš obisk Kanarskih otokov sladko nasmehnili – vsak ob tisti stvari, ki nam je ostala najbolj v spominu. Sama se vsako poletje, ko nastopi obdobje kratkih hlač, pogledam v noge in si mislim, da nikdar in nikoli ne smem iti na sonce brez zaščitnega faktorja. Če ne, se mi bo najbrž nekdo, kot se mi je nekoč APZ-jevski Matej, spet na glas smejal in s prstom kazal name. Pa to ni slab spomin.